Karma
V podjetju kjer delam, je moja funkcija (med drugim) tudi administracija računalniškega sistema. To pomeni, da imam vse pravice za raznorazne inštalacije, za spreminjanje gesel (oh what a fun) in ostale uberbožje zadeve. In verjemite, da je to opravilo najbolj časovno potratno evah. Namreč, povečini me kličejo naše punce, da jim ne dela miška (iztaknjen kabel), da jim ne dela printer (paperjam), da se ne prižge monitor (ni vtaknjen v elektriko),da se ne more zlogirat v sistem (caps lock), itd. In seveda porabim jako veliko časa za sprehode po hiši in se hahljam zardelim obrazom, ki sprevidijo, kako malo je treba, da stvari delajo.
Včasih se zgodi, da mi prizadeto dete opiše napako, za katero slišim prvič. Ponavadi reboot računalnika pali. Včasih pa tudi to ne. Zatorej pridem do okuženega mesta in pošarim po računalniku. Velikokrat ne naredim ničesar, pa zadeva sama proradi. Kakor prejle. Me kličejo, da se ne morejo zlogirat v sistem in da naj pridem tja. Ok. Pridem tja in čekiram, kako se prizadeti matra z vnosom gesla v računalo. Poskuša na vse možne načine, staro geslo, novo geslo, default geslo, prižge caps lock, ugasne caps lock…. nič. Me spusti za računalnik, vnesem default geslo in… voila. Zadeva se je zlogirala.
Alpa me kličejo, da se jim je pokvaril printer, hoplakonopla v zgornji štuk, odprem printer, pretresem kartušo, jo vstavim nazaj not in… voila. Dela.
Zgleda, da je včasih potrebno, da ti okvarjeno situacijo pride pogledat človek z boljšo karmo. In če se vam kdaj kej okvari, sem za to tu vaš omiljeni uberbog :)
Pismo, tovrstno delo je za znoret. Upam, da je ostalo bolj zanimivo.
Čudovito, ti ne veš kako imajo moji hlačniki mene povenkufer, odkar sem v penziji in srfam po netu.Vedno je nekaj drugače, kadar ga prižgem, vedno se druga okna prikažejo,alarmi za viruse pa kar brenčijo.Pa tehnika uvau, kolko slušalk,pa kamere,zvočnikov,printerjev,skenerjev,fotoaparat….veš jaz sem bila kar prisiljena na inštruktorja-serviserja iz strokovnih logov.Ta je še edini, ki ima potrplenje z menoj, ko si zapisujem zaporedja funkcij.
Hvala bogu, da so še gumjasti programerji na svetu.
ummm…si že kdaj pomislil, da te sodelavke tako rade vidijo, da jim kar naprej nekaj ‘crkuje’?
jaz sem enkrat celo predlagala eni, da nekaj pokvari, da bo prišel serviser, ki ga je rada videla:))))
sem se včeri smejala vsem tem prizadetim deklcam … dons mi je pa disk crknil …
jp, domain adminsi smo res carji… Hev nou fir, admin is hir… Lahko bi clo z kakim ogrinjalom začel okol hodit pa zagate in zablode reševat… Pa zravn še kako uro na zapestju, uno z katero je hazlhof poklical kitt-a, s tem da bi u našem primeru komuniciral z prajmeri domejn serverjem… Ni šans, da vsaj pol sodelovk neb fajhtnih ratal… k ponavad je že zadost da jim z remout desktopom nekej odpraviš al pa tabelco u wordu nardiš in si deležn krikov po telefonu “lej, lej tole pa čist samo dela, kok fajn”… Tko je to če si polubog ja, ko vstopš v kanclijo, dih zastane, vsa telesa se avtomatsko naslonijo nazaj, iz njhovih obupanih pogledov je razbrati željo po rešitvi… Torej hip, hip, hip, strašni trik, trikrat klikneš(ponovno enejblaš ikono v task traju za loukal konekšn) in vse spet spelje, vsakdanjik je rešen, cas za kofi ostaja neokrnjen… Ahhhhh te mejhne vsakdanje težavice… k bi blo zmer vse tok simpl… učash je treba namest klica na spletno bančništvo sam mčkn čip na kartici obrisat, da spet dinarčke vidš na ekranu…
my soulmate…