Moram rečt, da sem se v začetku tedna imel priložnost spočit in malo nafilat baterije. Tko da, ko sem bil včer 10 ur na šihtu, se mi je zdelo, kot da bi bil lahko komot še ene pet urc. Pa nisem bil.
Skratka, zakaj ‘eh’? Zaradi božiča. Čisto vsako leto, se zvečer zberemo pri starših, se nas (že drugo leto) vseh šest posede za mizo in pričnemo z res krasnim večerom, ki zna trajat po nekaj ur. Pripravi se fondi, mat speče tri vrste kruha, fotr naredi francosko solato, darila se zavijejo in položijo pod smrečico… Ko u filmu. In za mizo se reeees počaaaasi bašemo cel večer, se zezamo, se veliko smejimo in analiziramo preteklo leto. Ali več njih. Zdaj se jih je pa že kar nekaj nabralo za mano…
V glavnem, da pridem do tega ‘eh’. Letos je bila zgodba povsem drugačna. Delat sem moral. Praktično cel dan. Tako da sem domov, namesto ob pričakovanih desetih, prišel skoraj opolnoči. Seveda je bilo neumno pričakovati, da bo vse tako, kot je bilo prejšnja leta, a druge podobe o božiču še nisem imel v glavi. Ko sem prišel domov, je bila cela familija raztresena po stanovanju, miza opustošena, vino spito… Mati so me hitro posadili za mizo in mi pred nos postavili nekaj surovih kosov mesa, ki sem jih brž vrgel v vrelo olje. Pojedel, spil pivo, s sestro sva si izjadala kolk naju matrajo v službi in odšel domov. Aja… tudi daril letos ni bilo (pridejo z zakasnitvijo).
Skratka, letos je bil en čisto brezvezen božič. Sicer pa… kaj že pravi Domicelj? Saj po novem, saj po novem, saj po novem letu boljše bo. Ja.