Prejšnjo soboto so me v šoli učili 3d, natančneje - Cinema 4d and the whole shebang. Reden bravec se bo spomnil mojega lanskoletnega javkanja, a je treba povedati, da sem takrat imel težave z rendringom (spravljanje animacije v video fajl) in tako sem odkrivanje programa prestavil na drugi tir.
Prejšnji teden pa so mi v glavo vcepili vse potrebne osnove in od takrat visim za compom skozskoz. Počekiral sem že večino tutorialov na netu in tako odkrival sposobnosti mojega novega najljubšega softvera (sori fotočop). Moram rečt, da sem zaljubljen. Hudo.
Zadeva je res fenomenalna in z njo se da narest ama svašta. Edini problem je v tem, da imam doma švoh mašino in tako mi je spodnjo animacijo komputor rendral kar dve uri in pol. Bom dal zadevšno rendrat še na šihtu, da vidimo, koliko je Duo 2 proc boljši od P4 3,4G.

[youtube]8gGEVLftMcE[/youtube]

Noja, ne lih doma, ampak v firmi. Že včeraj se mi je zdelo, da slišim črička. Pa sem si rekel, da je to pač ena od novih osebnosti v moji glavi.. In ker je ta osebnost umolknila takoj, ko sem zapustil svoj ofis, sem podvomil v to teorijo.
Pa sem šel malo čekirat po dvorani in lej ga hudiča… Bogi čriček se je pred snegom skril v našo dvorano. In to pod videowall, ki je začel pred nekaj dnevi prav grdo brneti (evo, še en item na ‘to do’ listi).
Upam, da ga z našimi prireditvami ne bomo preveč motili. V bistvu bom dal direktorju predlog, da se do nadaljnjega skensla vse dogodke v dvorani. Treba je skrbet za dobro počutje naših stalnih gostev, jeli?

Ste se kdaj vprašali, kolikokrat ste v avtu čakali pred rdečo lučjo, gledali predse, ali čekirali dobre guzice, ki se šetajo čez cesto, poleg vašega avta (na sosednjem pasu), pa v svojem avtu človek, ki ga niste videli že triljon let? Ta človek pa prav tako v svojem svetu, nezavedajoč se, da je samo dva metra stran oseba, ki si jo že ogromno časa želi videti.
Prižge se zelena luč. Ti zaviješ levo, on desno in… spet vsak v svojem svetu razmišljajoč, da bi poslal prijatelju, ki ga že res dolgo časa nisi videl, kak esemes za kako pivo…

Zadnjič sta moji lubici morali zapustiti naš love nest, ker je bil Howard ekstremno tečen in ju je hotel na vsak način v svoji oddaji. Po treh tednih Howardovega moledovanja sem ju spustil. Seveda je bila posneta akcija zelo dobro zaračunana:

[youtube]XkJEiCCNl8o[/youtube]

Sicer že stara zadevšna, ampak še vedno huda. Tha powah… Tha rhytm… Tha body… Tha soul…

[youtube]H2gw9VE16mo[/youtube]

O gizmu leta še nisem pisal, ker je že toliko pompa okoli njega, da je čisto nesmiselno razpredat kolk je zadeva oh in sploh ubergudt. Sam tolk rečem, da se nad nobenim telefonom še nisem tako navduševal. Predvsem zaradi svoje multifunkcionalnosti in dizajna (pri teh dveh stvareh sva si ista):

[youtube]1xXNoB3t8vM[/youtube]

p.s.: video najden na kratkocasnik.com

Spodnji video posvečam Nini:

[youtube]ZfwyuofTdV0[/youtube]

:x

ne bom pil kave po sedmi uri zvečer, če bom mel zjutri zgodi za vstat. Bemoboga no, do štirih zjutri se premetavu po pojstli. In še neki sem fasu, tko da sem skor celo noč pokašljeval in si vlažil sušno grlo.
Tko da sem zdej čist namešan, dela pa juhuhu…

Prešaltu bom na čaj majkemi.

Zadnjih nekaj dni mi nenormalno paše pesmica Pixiesov - Where is my mind. In se spravim malo brskat po jutjubu, če bi slučajno našel kak official spot tega komada, pa ga žal nisem našel.
Sem pa našel en luškan video na podlago omenjenega komada. In glede na to, da sem si pred nekaj dnevi (po moje že šestindvajsetič) ogledal Fincherjev Fight club, je spodnji video krasna kombinacija za mojo dušo:

[youtube]SH_IDH656Hk[/youtube]

Fight club pa se mi je za vedno vtisnil v podzavest z naslednjimi citati:

- You buy furniture. You tell yourself, this is the last sofa I will ever need in my life. Buy the sofa, then for a couple years you’re satisfied that no matter what goes wrong, at least you’ve got your sofa issue handled. Then the right set of dishes. Then the perfect bed. The drapes. The rug. Then you’re trapped in your lovely nest, and the things you used to own, now they own you.

- If you don’t know what you want, you end up with a lot you don’t.

- For thousands of years, human beings had screwed up and trashed and crapped on this planet, and now history expected me to clean up after everyone. I have to wash out and flatten my soup cans. And account for every drop of used motor oil. And I have to foot the bill for nuclear waste and buried gasoline tanks and landfilled toxic sludge dumped a generation before I was born.

- Recycling and speed limits are bullshit. They’re like someone who quits smoking on his deathbed.

- We don’t have a great war in our generation, or a great depression, but we do, we have a great war of the spirit. We have a great revolution against the culture. The great depression is our lives. We have a spiritual depression.

- I’ve met God across his long walnut desk with his diplomas hanging on the wall behind him, and God asks me, “Why?” Why did I cause so much pain? Didn’t I realize that each of us is a sacred, unique snowflake of special unique specialness? Can’t I see how we’re all manifestations of love? I look at God behind his desk, taking notes on a pad, but God’s got this all wrong. We are not special. We are not crap or trash, either. We just are. We just are, and what happens just happens. And God says, “No, that’s not right.” Yeah. Well. Whatever. You can’t teach God anything.

in še najmočnejši citat:
- It’s only after you’ve lost everything, that you’re free to do anything.

še slikca od novoletnega nagradnog otimanja. Vidte otroc kaj se zgodi, če čez let nis priden, pa ti deda mraz vzame, namest deb ti prnesu…

Sicer pa je ferari že na infuziji, pleh nabavljen, čaka se še predračun serviserja.