Že dolgo je tega, ko je na siolovih forumih blestel uporabnik, katerega nick je bil kugla. Tip je pisal tako spakedrano Slovenščino, da si se moral resno truditi, da si ga lahko kaj zastopil. Seveda je to postal njegov trejdmark. Pobeca že nekaj let ni več videti, je pa ‘kir lokvan’ postal sinonim za prijave, ob katerih se lahko le popraskaš za levim ušesom, sproduciraš izraz, ki se ga ne bi sramovala niti Jessica Simpson in se spopadeš z vsemi možnimi asociacijami, ki bi ti pomagale k razumevanju povedanega.

Že nekaj časa se ukvarjam z dizajnom in nekatere želje naročnikov so včasih tako čudaške in neskladne s samo estetiko, da včasih res ne dojamem želje, ker je skregana z vsako kmečko logiko. Najbrž je ogromni večini jasno, da rumen tekst na beli barvi enostavno ne deluje.. khem… informativno. A vseeno se najdejo ljudje, ki na vsak način vztrajajo pri svojem. In ker se ne pustijo prepričati, dvignem roke, pokasiram dogovorjeno vsoto, na (tak) izdelek pa se nikoli ne podpišem. Jebiga, računi se ne plačujejo sami od sebe. In v moji kratki dizajnerski karieri sem naletel že na vse mogoče čudaške želje in zahteve. Mislil sem, da sem slišal že marsikatero neumnost, dokler nisem naletel na tole stran, v kateri avtor zapisuje budalaštine, ki mu jih trosijo naročniki. Kiri lokvani…
Najlepši cukrček pa je - “How much time have you got?”