Ko sem bil mulo, sem prebral Konsalikovo knjigo ‘V omami LSD’. Zgodba govori o skupini prijateljev v srednjih letih, ki se odločijo poskusiti pivnike LSDja. Zadetost opisuje kot izventelesno izkušnjo, realnost zamenja abstraktna fikcija, čuti pa so podrejeni kemikalijam. Skratka, halucinacije so mitski roza slončki, ki paradirajo po cesti iz rumenih kock.
V srednji šoli sem podlegel skušnjavi in tudi sam okusil dietilamid lisergične kisline, ki pa je porušil vse dosedanje predstave o tej psihoaktivni substanci. Realnost ni izginila, nikjer nobenih mišk, kaj šele slonov. Le čuden občutek v glavi, začudenje nad hitrostjo poteka misli, ki pa še nikoli niso bile bolj abstraktne. Moram rečt, da sem bil razočaran nad efektom, a hkrati presenečen nad posledicami izkušnje. O tem mogoče kdaj drugič. No, sicer je bilo nekaj vizualnih anomalij, a niso bile nerealne. Samo manjše popačenje realnosti.
Kaj me je pravzaprav napeljalo na tole nočno filozofiranje? Če bi me namreč kdorkoli vprašal, kako izgledajo halucinacije na tripu, bi to težko opisal. Tako pa sem malo prejle naletel na link, na katerem se rola animacija in v ozadju razbija minimal techno (če se vam ne bo storilo slabo od animacije, se vam zna slabo zgoditi od muzike) - predlagam zmanjšanje jakosti zvočnih oddajnikov. 20 sekundni pogled v animacijo vam bo še najbolje približal vizualno zaznavanje objektov na tripu ali gobicah (po 20, ali več sekundah preusmerite pogled na nekaj, kar ima živo teksturo - npr. vaš perzijski tepih). Efekt traja nekaj sekund. Na tripu ali gobah, zna zadeva trajati po nekaj ur.
Enjoy.

Ali predstavitev kuhinj po Ikeino. Ne samo, da imajo tam zaposlene res dobre industrijske dizajnerje, tudi web dizajn jim gre od rok. Noja, ne toliko dizajn, kot sama ideja za predstavitev.
Čekitaut.

Toleee…

Priznam, sem totalna monitor whore…
Sicer pa si celotno paleto izdelkov firme 9x media pogledate tule. Predvsem je zanimiv tale model, ampak po moje ga ne bi imel kam dat… Cena? Odvisna od velikosti posameznega monitorja. Ampak recimo, da bi bil zadovoljen z zgoraj prikazano instalacijo, ki bi imela 3 monitorje velikosti 24″ - 6.540 $.
Mogoče bi bilo bolj smiselno imeti nekaj takega, saj je cenovno prijaznejši - zgolj 5.000$. Pa še večjo površino bi imel…
Ah, decisions, decisions…

Kaj se zgodi, ko odrasli dobijo inspiracijo iz otroških risbic?
Tole.

Zjutraj je bilo še vse v redu. Okoli opoldneva se me je lotil zmeren glavobol. Popoldne pa so se možgani začeli odklapljati. Koncentracija je padla na nulo. Nisem bil sposoben niti kopipejstat stvari v fotošop. Tako da sem jo popokal domov, sam kaj, ko bo treba zvečer nazaj… Pa jutri popoldne spet… Sicer sem pristojne obvestil o grožnjah mojega telesa, tko da lahko relativno brezskrbno obležim.
Štos je v tem, da bom zgleda zbolel po mnogih, mnogih letih. Nazadnje, ko sem imel vročino (pa še to samo en dan), se je pisalo leto 2004. Ampak nisem bil bolan. Sam en tak vročinski fleš sredi poletja. Da imam vročino pa sem opazil tako, da sem se počutil hudo funky in da so se mi po glavi pletle take budalaštine, da sem se začel sred štacune zvijat od smeha. Pred tem se spominjam, da sem imel vročino v osnovni šoli.
Sicer se me poloti kdaj pa kdaj kak prehlad, sam to se itak ne smatra za bolezen.
Ja, vem, da je to fulfajn in da je zdravje ohinsploh, ampak jaz ga imam za tako samoumevnega, da niti ne pomislim več na možnost bolezni. Potihem si celo želim, da bi večkrat kdaj kej fasal. Sicer tko kej zmernega z blago vročino in relativno varnega, lih tolk, da se za par dni pokrijem z deko, težim cimri za čaj in juhce in se smilim samemu sebi. Mogoče pa se bo treba ob skorajšnji tretji okrogli obletnici, kar malo navadit na smrtniško odpornost…

edit: že od včeraj zvečer venomer poslušam komad od Belih vran - Kam si namenjen in se čudim pogumu producentov iz šestdesetih (?), ker so na vokalu uporabljali tak močan chorus efekt…

edit2 (3.3.): feelin’ allright! Nč buban.