Hvalabogu za urco na mobitelih, saj se na ročno uro nikoli nisem mogel navadit. Vedno sem jo občutil kot nekakšen tujek na meni in vsakič ko sem jo imel na sebi, me je totalno znervirala.
Ampak za nekaj takega bi se pa malo pomujal:

Na linku, napisanemu na zgornji sliki, je moč videti še mnogo različnih dizajnov in načinov prikazovanja časa. Cene pa so prav nespodobne za Japonsko. Zgornji model je moč dobiti že za slabih sto€. In pri vsem tem je najlepše, da ti te male pridne mravljice stvar pošljejo brez stroškov dobave. Se pravi, da plačaš še nekaj odstotkov carine in voila.
In potem te na partiju bejba vpraša kolk je ura, ti pa v roke manual in ugotavljat…

Žalostno dejstvo je, da je življenje v Sloveniji eno dražjih v Evropi. Stanovanjski, prehrambeni in ostali fiksni stroški (bencin, itd.) so ekvivalentni stroškom bolj razvitih evropskih držav, plača pa je še vedno jako balkanska. In na to dejstvo pride še vsakomesečna poslastica izpisana na plačilni listi, ki da vedeti, da si država brez najmanjšega trzljaja dovoli vzeti skoraj polovico trdo prigaranega denarja. Kaj pa dobimo nazaj? Prst globoko v anus in zavijanje z očmi na šalterjih državne uprave.

In potem si dovolijo poslat položnico, kao da preveč zaslužim? Prekleta banda… Skrajni čas, da se poberem iz tega mačehovskega odnosa. Fujinfej!

Še javno naznanilo, da so me priklopili na internete. Širjenje pr0n kolekcije se lahko nadaljuje.
Me happy very much.