Ako bi mi nekdo hotel oddat stanovanje v takem stanju, v kakršnem je bilo še kak teden nazaj, bi zahteval vsaj 60% popusta pri najemnini. Notri sta živela baka in čale tam pri šestdesetih (itak je v bloku starostno povprečje okoli 70 let) in očitno se nikoli nista naučila pospravljat. V vsakem prostoru po vsaj trije polni pepelniki, stene rjavo rumene, v stanovanje je komaj prihajala svetloba, vonj pa.. heh.. po zemlji. Dobesedno. Vsak kos pohištva je bil masten in prevlečen z debelo plastjo prahu. Pohištvo je bilo večalmanj že čisto na koncu življenjske dobe, samo fotelj je še nekako zgledal. Ampak čim sem se ga dotaknil, je iz njega bušnil oblak prahu. Cel dizaster.
Ampak glede na to, da se je lastnik odločil prenovit stanovanje, sva se s cimro lotila dela. No, v bistvu cimra organizira, jest pa sam delam in ne razmišljam. Kombinacija, ki se je do zdej izkazala za najbolj produktivno. V preteklih dneh smo iz ene sobe strgali dve plasti tapet, rasfukali vse od pohištva in odpeljali na deponijo. Ta del je bil do zdaj še najbolj zanimiv. Potem je nekaj dni trajala organizacija vseh majstrov. Pridejo novi radiatorji, dobila bova nove zunanje stene z izolacijo, okna, balkonska vrata, zbrusil se bo parket in pluta, v eni sobi pa smo danes izbili ven ves parket. Sem tudi pridejo nova tla. Navijam za golf travo. Danes smo še prepleskali celo stanovanje, sam smo kekci kupili samo en hobok. Jutri še po enega. Je treba še enkrat prepleskat. Je pa zanimivo, da so bile stene tako rumene, da je po beljenju razlika sicer opazna, a ne preveč… Kolega je naredil že eno celo steno v eni sobi in pol kuhinje, jutri pride sfiniširat, da bomo lahko pleskali dalje.
No in zdaj sem v fazi izbiranja barve za mojo sobo. Definitivno bodo na steno prišli še kaki vzorci, mogoče celo kak stencil. Malo sem že brskal po netu, za kake kul tehnike, pa nisem uspel prit še do nobenega pametnega linka. Predlogi most appretiated.
Kot že omenjeno, so okoliški domorodci iz generacije naših dedkov in babic. Naših. Pa že jest bi komot bil lahko fotr. In se dobijo pred blokom tri gospe in se pogovarjajo, malo glasneje. Najbrž so vse tri naglušne. Pa slišim eno ki reče ‘ja, Plohlovi so šli… je bil mir… zdej bo pa juhuhu’. In se glasno nasmejim in glasno rečem ‘brez skrbi da bo’. Mi je všeč, da že zdaj pričakujejo najhuje. Ampak po moje, da se bomo čist fajn razumel. Na vsake tolk bom kaki bakici pomagal nest robo v četrti štuk (jazst sem v prvem), se veliko smejčkal in odpiral vrata, pa bo vse okej.
Selitev je datirana na 25. maj. Če bo šlo vse tako hitro, kot gre, bova s cimro čez dva tedna že na novem naslovu. Sweet.
Komentarji (8) 
Zadnjič sem se po tleh valjal od smeha na 
